Kako iz teme Mordorja nazaj v svetlo Šajersko... se glasi uvodno vprašanje predavatelja ob dejstvu, da se v sodobnosti z industrijskim kmetijstvom idr. soočamo z uničevalskimi pristopi do celotnega naravnega okolja...?
Kdaj in zakaj se nam je v zgodovini zgodilo, da smo se odtujili od narave in začeli funkcionalne naravne ekosisteme v velikem obsegu in v teku dolgih tisočletij uničevati?
Korenine tega početja, ki nas pelje na rob vzdržnosti našega obstanka na planetu danes, sovpadajo z začetki poljedelstva. To je v resnici tip kulture, ki v naravi vidi sovražnika, temelji na dihotomiji naravno vs. divje, na občutku pomanjkanja, na hierarhiji, obstoju religioznih elit, nadzoru, garaškemu delu, slabemu zdravju, občutku strahu...
Še več, ko celotna kultura postane odtujena od narave, ljudje v resnici izgubijo razum v svoji odtujenosti od svojih dejanskih virov preživetja. Za ljudi je namreč značilno, da se borijo na smrt za tisto, kar jemljejo za sveto, torej tisto, kar dojemajo kot temelj svoje eksistence.
Narava bo za nas tako spet postala sveta in jo bomo prenehali uničevati šele tedaj, ko jo bomo postavili nazaj v središče svojega bivanja na planetu. Zato trajnostno kmetijstvo ni možno.
Pač pa nam lahko pri tem pomaga permakultura, kot vizija vrtnarskih družb, oz. kot sistem načrtovanja vzdržnih naravnih in človeških ekosistemov, ki posnemajo vzorce kroženja energije v naravi, v kateri vedno, če so sistemi funkcionalni, vlada obilje...
Kje se nam je zataknilo v zgodovini in kako nas lahko permakultura popelje v resnično vzdržne družbe prihodnosti, si poglejte v pričujočem videu: tukaj.
Comments