V zadnjem času je moč zaslediti vse več opozoril o vse bolj zaskrbljujočih znakih, da se nam bliža povsem resnična možnost hude prehranske krize, oz. izpadov dobav hrane v svetovnem merilu. Svetovni prehranski sistem je namreč povsem globaliziran in zato v resnici tudi zelo ranljiv. V več delih sveta se energetska kriza tako že spreminja v prehransko, saj se pojavljajo motene dobave, prav tako pa se hrana močno draži.
Kaj konkretno se dogaja? Na Kitajskem sta zaradi pomanjkanja energije zelo motena žetev koruze in predelava soje, saj so oblasti ukazale celo zaustavitev delovanja predelovalnih obratov. Ker zaradi tega ne morejo zadostiti lastnim potrebam, uvažajo žito od drugod po svetu. Na Tajvanu so oblasti vodo, potrebno za gojenje riža, raje preusmerile v tovarne za proizvodnjo polprevodnikov za nove I-phone...
V Veliki Britaniji imajo težave male klavnice zaradi pomanjkanja CO2 (anestetik), delavcev in voznikov, angleške banke hrane zaradi zmanjšanih zalog že najavljajo, da bojo morale kljub večjemu povpraševanju pripravljati manjše pakete pomoči.
Na Nizozemskem se zaradi dviga cen plina za ogrevanje rastlinjakov zmanjšuje obseg njihovega delovanja, ali pa se ti zapirajo, pri čemer je Nizozemska druga največja izvoznica zelenjave in cvetja po vrednosti v Evropi. Ne le to, na Nizozemskem so oblasti predstavile tudi že zakonske načrte o razlastitvi nizozemskih kmetov, če ti ne bi pristali na vsiljen odkup pravic za rejo prašičev, podobno na Irskem svet za podnebne spremembe razmišlja o zmanjšanju števila govedi...
V ZDA se je zgodil hekerski napad na kooperativo za kmetijske zaloge in prodajo žit.
Kaj se torej v resnici dogaja v ozadju vsega tega dogajanja? Marsikaj. Zagotovo je pomanjkanje hrane najboljše orožje, da ljudje pristanejo na vsiljene pogoje, na katere sicer, če ne bi bili v eksistenčni krizi, nikoli ne bi. V povezavi s tem je zelo zgovoren citat nekdanjega zunanjega ministra ZDA, Henryja Kissingerja: "Kdor nadzoruje nafto, nadzoruje države. Kdor nadzoruje hrano, nadzoruje ljudi." (citat najdete v članku, ki podrobneje predstavlja celotno ozadje te t.i. "zdravstvene krize", tudi z načrtovano gospodarsko in prehransko krizo, česar se mnogi že tako ali tako zavedate že ves čas njenega trajanja).
Resnost krize dobavnih verig zgovorno najavljata naslov in podnaslov članka: "Zelo slabe novice: Kitajska v temi, znižane napovedi rasti." Da vse skupaj ni le neupravičen strah, priča napoved podražitve mesa. Poleg tega očitno ne gre računati, da bo kriza hitro minila, saj naj bi po napovedih cene rasle vsaj še dve leti. Pri čemer se je dobro zavedati, da v Sloveniji pridelamo le malo več kot polovico svoje hrane...
Je res vse tako črno? Sploh ne. Mnogi se problema ranljivosti globaliziranega prehranskega sistema, ki temelji na industrijskem kmetijstvu in popolni odvisnosti samega temelja eksistence ljudi od proizvodnje nekje daleč stran, že dolgo zavedajo in delajo konkretne korake v smeri, da se proizvodnja hrane spet vrne v lokalne okvire in da poskrbimo za veliko večjo samooskrbo tudi tako, da nas veliko več začne pridelovati čimveč svoje lastne hrane.
Sedanji čas z grozečo svetovno prehransko krizo je zagotovo bolj kot kdajkoli poprej naklonjen prakticiranju in ozaveščanju o samooskrbi, o pomenu lokalnih ekonomij in o povezovanju v lokalnih skupnostih. Namreč, bolj ko se bo povečevala prehranska kriza, več ljudi bo spoznalo potrebo po lokalnih povezavah in lastni prehranski neodvisnosti.
Podrobneje o vsem zgoraj navedenem pa si lahko pogledate v naslednjem videu.
Comentários