Ime dr. Vandane Shiva je zagotovo poznano vsem, ki nam je mar naš odnos do okolja in do naše skupne prihodnosti na planetu Zemlja, saj je svetovno znana okoljevarstvenica in aktivistka za pravice žensk, malih kmetov, staroselcev, svobodo semen in ekološko kmetijstvo, čeprav je po osnovni izobrazbi doktorica kvantne fizike.
Lani je v slovenščini izšlo njeno delo z naslovom Ena zemlja, eno človeštvo proti 1%. V izhodišču tega dela nas posvari, da danes skupna prihodnost naše vrste ni več gotova in da človeštvo stoji na samem robu prepada. S sedanjim prevladujočim plenilskim in uničevalskim delovanjem, ki ga vodi in usmerja 1% najbogatejših na svetu, presegamo namreč planetarne omejitve, kršimo pravice drugih vrst ter čedalje bolj tudi same človekove pravice in svoboščine. Pri čemer takšen način delovanja razglašajo za napredek in edino možno smer razvoja, vse življenje podpirajoče oblike delovanja (ki ga še uporabljajo mnogi kmetje, staroselci, ženske) pa kot nazadnjaštvo.
Podlaga takšnega pojmovanja je t.i. mehanistični redukcionizem, dojemanje sveta kot stroja in ob tem prepričanje, da lahko s poznavanjem njegovih sestavnih delov (s pravo »znanostjo«), nadzorujemo in usmerjamo njegovo delovanje. To pojmovanje temelji na dojemanju ločenosti, pri čemer nas je na rob izumrtja pripeljalo naše pojmovanje treh velikih ločitev, in sicer od narave, ljudi drug od drugega z ločnicami razreda, spola idr., ter od dojemanja sebe kot integralnega, povezanega bitja. Osnovni način delovanja, ki izhaja iz dojemanja ločenosti, je obvladovanje vsega izven sebe z nasiljem, zato pa z uničevanjem, ob tem pa tudi s težnjami po neskončnem pohlepu in prisvajanju ter po popolnem nadzoru nad vsem.
Avtorica korenine takšnega delovanja vidi v začetkih kolonializma, ki se je stopnjeval z dobo uporabe fosilnih goriv in v sodobnosti še zaostril v korporativno vodeni globalizaciji, s katero se vse bogastvo samo še čedalje hitreje in s čedalje hujšimi posledicami za preostalo človeštvo in planet steka k 1% najbogatejših. Vse to poganja t.i. denarni stroj – ekonomski sistem, narejen po meri najbogatejših s finančno deregulacijo v zadnjih nekaj desetletjih, ko postaja moč korporacij vse večja in ko se le za koristi tega 1% dela denar zaradi denarja, preostalo človeštvo pa shaja čedalje težje (in medtem, ko je narasla revščina, lakota in propadalo malo gospodarstvo zaradi omejitvenih ukrepov v času od začetka korona krize, so v tem času najbogatejši obogateli še bolj).
1% vodi in po svojih željah za svoje koristi upravlja tudi delovanje t.i. tehnološkega stroja. Že pred pribl. stoletjem se je združil denar (bankirjev) z nafto in na podlagi bojnih strupov 2. sv. v. je nastalo kemično industrijsko kmetijstvo s pesticidi in umetnimi gnojili, ki vse do danes na veliko uničuje planet (govorimo o 6. množičnem izumrtju vrst, izgubi biodiverzitete) ter življenja kmetov (jih peha npr. v dolgove, jim uničuje zdravje). Danes se poleg tega prav zaradi delovanja tega denarnega stroja (torej zaradi za 1% neomejenih in za nas nepredstavljivih denarnih možnosti) združujejo tudi področja, kjer teh povezav do pred nekaj desetletji sploh še ni bilo. Združujejo se informacijske tehnologije, finance, kmetijstvo in biotehnologije. Iz tega se oblikuje t.i. digitalna ekonomija, kar ne pomeni čisto nič drugega kot to, da bomo lahko zelo hitro ostali brez vseh najosnovnejših pravic dostopa do hrane, semen in s tem možnosti lastnega svobodnega in neodvisnega življenja. Za ponazoritev te trditve naj pojasnim, kako si namreč 1% predstavlja prihodnost kmetijstva: kot digitalno kmetijstvo, kar pomeni popolno digitalizacijo, oz. zajemanje t.i. velikih podatkov, kar ni nič drugega kot popoln nadzor milijarderskih elit nad našimi življenji, saj bi nam potem te podatke pod krinko »znanosti« o podnebju, prsti, semenih radi prodajali nazaj v obliki patentov oz. dostopa do informacij za vsa navedena področja. V tej igri, poleg korporacij, kot sta Monstanto in Bayer, sodelujejo tudi tehnološki giganti, kot je Facebook, npr. tudi raziskovalna agencija Pentagona, DARPA, eden največjih igralcev v njej pa je »človekoljub« Bill Gates, ki je zaradi svojega bogastva in vpliva na področjih, ki jih financira (genski inženiring, cepiva, geoinženiring...), postal najmočnejši človek v zgodovini...
Če se vam po prebranem morda zdi, da vam predstavljam le »teorije zarot«, vam moram sporočiti, da je vse navedno žal dejansko dogajanje, ki ga je avtorica izdatno podprla z navedbo številnih kredibilnih, javno dostopnih virov. Pričujoče delo je sicer nastajalo v letih 2016 – 2019. Danes tisti, ki smo se bolje poučili o resničnih dogajanjih v ozadju domnevne zdravstvene krize tudi že vemo, da se pod krinko te in pod krinko »boja proti podnebnim spremembam« začenja odvijati t.i. Velika ponastavitev (tukaj in tukaj), ki nas vse bolj pelje prav v zgoraj predstavljeni smeri...
1% nas torej je z iluzijo ločenosti pripeljal na rob resnične možnosti izumrtja človeške vrste (in uničenja planeta pred tem). Kaj nam je torej storiti, če hočemo iz tega iziti in obrniti smer razvoja naše prihodnosti stran od pogube, v smer podpore življenju ob zavedanju medsebojne povezanosti človeštva in vsega življenja na planetu?
Avtorica nam v zvezi s tem predstavi najprej, da že od najstarejših časov človeštva in vse do danes med staroselci, kmeti, ženskami še obstaja tudi nasproten pogled, dojemanje medsebojne povezanosti človeštva z vsem bivajočim na planetu (kar nas je pravzaprav ohranilo vse do danes) ter to podkrepi tudi s spoznanji kvantne fizike, ki prav tako razume povezanost vsega z vsem. Zatem pa nam predstavi še tri koncepte, ki izhajajo iz indijske tradicije oz. Gandhijevega boja za neodvisnost, in ki po njenem predstavljajo tudi pot v našo skupno svobodo: svaradž, kot idejo samovlade in samoupravljanja, svadeši, idejo živih lokalnih ekonomij kot temelja ekonomske suverenosti ter satjagraho ali moč resnice kot ideje nesodelovanja in neudeležbe v sistemih, ki delujejo škodljivo planetu in nam samim.
Upam tako, da sem vam z zgornjo le kratko predstavitvijo pričujočega dela uspela predstaviti resnost situacije, v kateri se dandanes kot človeštvo nahajamo. Če ste to sporočilo vzeli resno, najbrž dodatno povabilo k podrobnemu branju te knjige sploh ni več potrebno. Upam tudi, da se nas bo zatem zadostno število ozaveščenih in zavzetih ljudi tudi odločilo za konkretno delovanje v teh drugih, življenje podpirajočih smereh. Časa za to res nimamo več veliko. »Okno priložnosti« se bo sicer za nas namreč lahko zelo hitro za vekomaj zaprlo.